Meteoriti so v svoji osnovi energetska hrana planetov in s svojo energijo spreminjajo in preoblikujejo potek razvoja življenja na zemlji. Njihov nastanek je povezan s prepletom sončnih žarkov tisočih sonc in na točkah, kjer se vsi ti žarki oziroma svetloba medsebojno križa oziroma polarno odbija se začne po določenem času tvoriti masa, katera se postopoma veča in pričenja dobivati materialno obliko, katero poimenujemo komet ali meteorit. Meteorit ima pri svojem nastanku dve funkciji. Prva je, da pošilja vsem soncem nazaj odbijajočo se svetlobo katera v osnovi tvori njihov nastanek in druga, da postane hrana sonc in planetov.
Campo del Cielo je ime za skupino 26 železnih meteoritov, kateri so padli pred cca. 4500 leti v provincah Chaco in Santiago del Estero na področju današnje Argentine. Leta 1576 je guverner province v severni Argentini naročil vojski, naj poišče ogromno železa, za katerega je slišal, da ga domačini uporabljajo za svoje orožje. Domačini so trdili, da je gmota padla z neba na kraj, ki so ga poimenovali Piguem Nonralta, kar so Španci prevedli kot Campo del Cielo ali prevedeno v slovenskem jeziku "Nebeško polje". Ekspedicija je našla veliko gmoto kovine, ki štrli iz zemlje, in zbrala nekaj vzorcev, ki so bili opisani kot železo nenavadne čistosti. Guverner je odpravo dokumentiral in poročilo predložil Generalnemu arhivu Španije v Sevilli.
Ena od odprav, ki jo je leta 1783 vodil Rubin de Celis, je z eksplozivom razčistila zemljo okoli gmote in ugotovila, da gre verjetno za en sam kamen. Celis je njegovo maso ocenil na 15 ton. Verjel je, da je nastal zaradi vulkanskega izbruha in ne zaradi meteorita. Kljub temu je poslal vzorce Kraljevski družbi v Londonu in objavil svoje poročilo v Philosophical Transactions of the Royal Society. Te vzorce so pozneje analizirali in ugotovili, da vsebujejo 93 % železa in 7 % niklja; pripisali so jim meteoritsko poreklo.
Od odkritja kraterskega polja so našli na stotine kosov železnih meteoritov, ki tehtajo od nekaj miligramov do 30,4 tone. Slednji se imenuje Gancedo in je po 60 tonskem Hobu in 31 tonskem Cape York-u, tretji največji kos meteorita v enem kosu najdenih na zemlji.
Šestindvajset kraterjev sestavlja kratersko polje Campo del Cielo. Največji karter meri 115 krat 91 metrov. Vsaj dva od kraterjev sta vsebovala na tisoče majhnih kosov meteoritov. Tako nenavadna porazdelitev nakazuje, da je veliko meteoritsko telo vstopilo v zemljino atmosfero in se zaradi vročine razbilo na več tisoč koščkov, ki so padli na tla. Izpod drobcev meteorita so bili vzeti vzorci zoglenelega lesa in analizirani na sestavo ogljika-14. Rezultati so pokazali, da je bil datum padca na zemljo pred približno 4.200–4.700 leti. Starost samega meteorita v vesolju je ocenjena na 4,5 milijarde let in je nastal kot del razvoja našega solarnega sistema.
Fragmenti vsebujejo nenavadno visoko gostoto elementov za železov meteorit, kar je morda prispevalo k razpadu meteorita v zraku. Povprečna sestava meteoritov je 3,6 ppm iridija, 87 ppm galija, 407 ppm germanija, 0,25 % fosforja, 0,43 % kobalta in 6,67 % niklja, preostalih 92,6 % pa je železo. Kristalna strukturna meteorita je oktaedrit, kar je značilno za obe vrsti vseh železnih meteoritov na zemlji.
Campo del Cielo je izredne čistosti in fantastičnih morfoloških oblik. Energetsko je najbolj učinkovit, kadar je nošen v območju Srca, saj njegova energija in vibracija spodbuja človeka k rasti in razvoju na višjih ravneh. Železo meteorita Campa del Cielo je eno najstarejših na zemlji. Čeprav izhaja iz vesolja nas s svojo jekleno energijo močno prizemljuje v kolikor ga imamo v svoji bližini. Je odličen pripomoček pri delu na sebi, pri razreševanju težav in blokad na čustvenem in duhovnem nivoju, kot tudi zdravljenju poškodb na fizični ravni. S svojo visoko čistostjo deluje zaščitno pred vdorom vseh vrst slabih energij. Vpliva na prvi in sedmi energetski center zavesti (zemlja in vesolje) in je unikaten popotnik pri globljem spoznavanju sebe in vsega življenja okoli nas.
